manualna in športna terapija

Artroza kolena

Delite

Facebook
Twitter
LinkedIn

Artroza je poimenovanje za degenerativno bolezen, katere značilnost je propadanje sklepnega hrustanca. Je najpogostejša oblika osteoartritisa in se najpogosteje kaže kot bolečina in togost sklepa, ki sta običajno povezana s telesno aktivnostjo. Značilni simptomi so tudi občutljivost kolena, zmanjšana gibljivost, drgnenje kosti ob kost in kostni izrastki, ki se lahko razvijejo okoli prizadetega sklepa. Na začetku bolezni so simptomi blažji, koleno omogoča normalno hojo, po daljšem sedenju  ali pri jutranjem vstajanju pa je koleno nekaj minut togo in boleče. Ko bolezen napreduje pa lahko bolečina ovira vsakodnevne aktivnosti. V zadnji fazi bolezni je lahko bolečina stalna in celo moti spanec. 

MEHANIZEM NASTANKA

Gibanje kolena omogoča gibanje kosti, ki tvorijo kolenski sklep. Te kosti so pokrite s specializiranim tkivom, sklepnim hrustancem, ki omogoča, da kosti druga čez drugo drsijo z minimalnim trenjem. Pri artrozi pride do obrabe sklepnega hrustanca, kar povzroči, da so kosti sklepov bližje skupaj in se med seboj drgnejo z manjšo blažilno močjo hrustanca. Vse to lahko povzroči tudi sprembe na sklepni tekočini, ligamentih in sklepni kapsuli, kar še bolj zmanjša sklepni prostor in povzroča značilne simptome. 

DEJAVNIKI TVEGANJA

Razlogi za nastanek artroze kolena niso znani, obsatajajo pa nekateri dejavniki, ki so neposredno povezani s postopnim propadanjem hrustanca v sklepu. To so starost, povišana telesna teža, poškodba ali prekomerna uporaba sklepa, genetika, fizična aktivnost in nekatere bolezni. Obraba zaradi prekomerne uporabe sklepa se povečuje z višjo starostjo. Pomemben dejavnik pri razvoju je tudi prekomerna telesna teža – višja kot je teža, večja je obremenitev struktur in večja obraba. Tudi športniki in ljudje z delovnimi mesti, ki zahtevajo ponavljajoče – se gibe, imajo večje tveganje za razvoj bolezni. Velik vpliv na razvoj ima tudi genetika, saj se bolezen razvije tudi pri ljudeh, ki drugih dejavnikov tveganja nimajo. Študije, izvedene na kolenu, kažejo tudi, da so vaje za krepitev stegenskih mišic pomembne za zmanjšanje tveganja za nastanek artroze. Zgodnjo poškodbo hrustanca pa lahko povzroči tudi vsaka bolezen, ki spremeni sklepe ter s tem vpliva na zgodnji razvoj artroze. 

TERAPEVTSKA OBRAVNAVA

Primerna in čim prejšnja terapevtska obravnava, ki se med drugim osredotoča na posameznikove vsakodnevne izzive, lahko bistveno pripomore k zmanjšanju in napredovanju simptomov ter kvalitetnemu preživljanju vsakodnevnih aktivnosti.

S posameznikom najprej izvedemo posvet. Ta zajema natančno anamnezo, oceno stanja ter klinično testiranje in nam da natančen vpogled v posameznikovo stanje in vsakodnevne omejitve. Pomaga nam pri zastavitvi individualnih ciljev, ki jih bomo dosegali tekom nadaljnjih obravnav. Terapevtske obravnave so usmerjene v zmanjšanje bolečine in obnovo pravilnih vzorcev gibanja ter povečanje moči in vzdržljivosti. To dosegamo z raznimi manualnimi tehnikami in metodami, inštrumentalno terapijo, terapevtskimi vajami za moč in razteznimi vajami za zmanjašnje bolečine in izboljšanje funkcije. Pri vsaki obravnavi se osredotočimo na posameznika in njegove specifične težave in omejitve. Na ta način zagotovimo čim prejšnje olajšanje vsakodnevnih aktivnosti in s tem višjo kvaliteto življenja. 

Petra Vraničar

Sem Petra Vraničar, diplomirana fizioterapevtka (Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta) , ukvarjam se z ortopedsko in manualno fizioterapijo. Že v študijskem obdobju sem nabirala svoje izkušnje na področju ambulantne, ortopedske in športne terapije.

Po zaključenem študiju sem ožjo usmeritev našla na področju ortopedske fizioterapije, kjer sem se tudi izobraževala in nadgrajevala svoje znanje. Obzorja novega kliničnega znanja sem pridobila na sklopih izobraževanj ortopedske medicine in manualne terapije pod vodstvom Reneja de Bjurina.

Prijavi se na e-novice

Prijavite se na novice in obveščeni boste o novih objavah.