Inštrumentalna terapija

Terapevtski ultrazvok

Terapevtski ultrazvok je ena najpogosteje uporablja metod fizikalne terapije. Ima številne fiziološke učinke pri zdravljenju bolečine, poškodb in okvar mišično-kostnega sistema in mehkih tkiv. Ultrazvok  je longitudinalno zvočno valovanje z visoko frekvenco. V osnovi gre za nihanje posameznih delcev okrog središčne točke, kar povzroča tvorbo zgoščin in razredčin v snovi, ob tem pride do medsebojnega zadevanja delcev in na ta način do prenosa energije. Prihaja do mikromasaže in akustičnega valovanja, posledično pa do sprememb v prepustnostI celičnih membran, pospeševanja oksidacijskih in redukcijskih procesov, hitrejše delitve celic in vpliva na vnetne in reparacijske procese.

Ultrazvok uporabljamo pri : 

  • akutnih in subakutnih poškodbenih stanjih – poškodbe mehkih tkiv in sklepnih ovojnic, športne poškodbe, kirurške rane,  burzitisi, tendinitisi, edemih, kroničnih revmatoidnih in degenerativnih stanjih
  • revmatoidni artritis, osteoartroza, 
  • venskih razjedah, 
  • preležaninah, 
  • brazgotinah, kontrakturah in izrazitih fibrozah – Dupuytrenova kontraktura, plantarni fasciitis,
  • lajšanju bolečine – herpes zoster, bolečina v križu

Nevro-muskularna elektro stimulacija (NMES)

Nevro-muskularna elektrostimulacija je aplikacija elektrostimulirajočih impulzov, ki povzročijo kontrakcijo skeletnih mišic. Omogoča intenzivno vadbo z majhno obremenitvijo mišic, kit in vezi. Najpogosteje je namenjena vzdrževanju in pridobivanju mišične mase in krepitvi mišic po daljši imobilizaciji. Na obravnavano mišico namestimo samolepljive elektrode in izberemo program stimulacije glede na željene terapevtske učinke. Elektrostimulacija ni boleča, med izvajanjem terapije lahko pacient čuti mišično krčenje, ki je močnejše od tistega, kar je zmožen izvesti sam.

Visokofrekvenčna vibracijska masaža

HYPERVOLT je naprava za visokofrekvenčno vibracijsko masažo. Namen take masaže  je zmanjšanje bolečine in togosti mišic, pospešeno ogrevanje mišic pred treningom ali terapevtsko obravnavo mehkih tkiv, izboljšanje mišične zmogljivosti, povečano cirkulacijo v obravnavanem delu in hitrejša regeneracija in sprostitev po športni aktivnosti. Uporablja se tudi v terapevtske namene za lajšanje bolečin, največkrat v kombinaciji z ostalimi manualnimi tehnikami.

TECAR

Tecar terapija pomeni kapacitativni in uporovni električni prenos in izhaja iz angl. »capacitive and resistive electrical transfer«, kar pomeni, da pri tecar tecar terapiji pride do prenosa energije s kapacitivno in rezistivno metodo. Je oblika kombinirane kontaktne diatermije in elekroterapije. Pri tecar terapiji gre za endogeno termoterapijo, kar pomeni, da učinkuje tako, da v telesu vzpodbudi ustvarjanje toplote. Deluje na podlagi radijskih valov in ogreva tako površinska kot tudi globoka tkiva. Način delovanja je po principu teorije vrat (the gate control therapy of pain), ki pravi, da neboleč dražljaj zapre »vrata« za prenos bolečega dražljaja preko hrbtenjače v možgane, torej prepreči, da bi občutek bolečine iz mesta nastanka bolečine potoval naprej v centralni živčni sistem. Na primer, pri udarcu v komolec, podrgnemo z dlanjo po njem, da bi zmanjašali bolečino. Na ta način s trenjem stimuliramo okolne živce in tako »se zmede« signal bolečine, ki gre iz komolca proti možganom. Bolečina sicer ostaja enaka, vendar je možgani ne zaznajo tako močno. Tecar terapija deluje po tem istem principu in za mnogo intenzivnejšo bolečino. Povzroči živčno stimulacijo, ki zmanjša učinek začetne bolečine ter vnetje in s tem tudi bolečino.