Burzitis

Delite

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn

KAJ JE BURZITIS?

Burzitis je izraz, ki opiše boleče stanje, ki prizadene majhne, s tekočino napolnjene vrečke, imenovane burze. Gre za vnetje ali draženje le – teh. Te, tako imenovane sluzne vrečke oz. sluzniki se nahajajo med mišicami in kitami, med pripenjališči kit in kostjo ali pod kožo. Delujejo kot nekakšen blažilec, zmanjšujejo trenje in lajšajo gibanje. Burzitis se najpogosteje pojavi v rami, komolcu ali kolku. Druga, manj pogosta mesta so tudi koleno, peta ali palec na nogi. Pojavi se v bližini sklepov, ki opravljajo pogosto, ponavljajoče – se gibanje. Najpogostejši simptom burzitisa je bolečina, ki se lahko pojavlja postopoma, se počasi povečuje, ali pa se pojavi nenadoma. Kaže se tudi kot togost, oteklina in pordelost sklepa. 

BURZITIS RAME

Pri nastanku burzitisa rame je najpogosteje prizadeta burza, ki se nahaja med kostnim, stranskim delom rame imenovanim akromion in pripadajočimi tetivami. Bolečina se pojavi na zunanji strani ramenskega sklepa, lahko se širi tudi navzdol proti komolcu. Kaže se kot nelagodje pri ležanju na prizadeti rami, bolečina, ki se poslabša pri dvigu roke vstran (predvsem nad višino ramenskega sklepa) ali pri kroženju z roko v ramenskem sklepu, pri potiskanju ali odpiranju vrat in kot bolečina pri pritisku na vrh rame. Bolečine so najmanjše, ko roka prosto visi ob telesu ali pri ležanju na hrbtu v razbremenilnem položaju. 

KAKO PRIDE DO NASTANKA BURZITISA?

Do burzitisa pride, ko se vrečka – burza vname. Burza namreč vsebuje minimalno količino sinovialne tekočine. To je tekočina, ki se nahaja v sklepu in se imenuje tudi sklepna tekočina. Kadar zaradi kakršnegakoli razloga pride do vzdraženja burze, burza prične izločati večje količine sklepne tekočine. Zaradi tega pride do otekline burze, posledično pa tudi do motenega delovanja okolnih mehkih tkiv in omejene gibljivosti. 

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK BURZITISA

Kot že omenjeno, do burzitisa najpogosteje pride zaradi ponavljajočih gibov, pa tudi položajev, ki pritiskajo na burze ob druge strukture. Nastane lahko tudi kot posledica okužbe ali poškodbe – npr. močnega padca. Tveganje za nastanek na splošno lahko povečajo višja starost, prekomerna telesna teža, pa tudi nekatere sistemske bolezni ali stanja, kot so revmatoidni artritis, diabetes in sistemski lupus.

Ponavljajoče gibanje, ki je lahko odgovorno za nastanek burzitisa rame je na primer dvigovanje bremen nad višino glave, dolgotrajno naslanjanje na komolce ali klečanje na kolenih pa sta lahko krivca za nastanek burzitisa komolca ali kolen. 

TERAPEVTSKA OBRAVNAVA

V večini primerov s pravilno in primerno obravnavo težave izginejo v nekaj tednih. Zdravljenje je nujno potrebno, saj zaradi bolečine, ki ima za posledico zmanjšano gibljivost, lahko vodi v nastanek sindroma zamrznjene rame in s tem pojav dolgotrajnih, težje odpravljivih težav.

Obravnavo pričnemo s posvetom, ki vključuje natančno anamnezo, s katero se približamo vzroku za nastanek in se na ta način približamo njegovi odpravi. V sklopu posveta izvedemo tudi oceno stanja in klinično testiranje, ki omogočata pravilen pristop in optimalno določanje ciljev obravnave ter najboljši izbor terapevtskih tehnik in metod.

Pri obravnavi se najprej osredotočimo na zmanjšanje vnetja in bolečine. To dosežemo z uporabo različnih terapevtskih inštrumentalnih pripomočkov, kot so terapevtski ultrazvok ali TENS. Blagodejno vpliva tudi aplikacija kinezioloških trakov za razbremenitev rame. 

Pri sami obravnavi uporabljamo tudi različne manualne tehnike. S tehniko sklepne mobilizacije vplivamo na zmanjšanje bolečine in vnetja, zmanjšati kompresijo na prizadeto burzo, želimo pa tudi ohraniti in sčasoma povrniti optimalno gibljivost prizadetega ramenskega sklepa. Sama sklepna mobilizacija, kot pasivna tehnika gibanja, ima pri burzitisu rame zelo pomembno vlogo, saj z aktivnim gibanjem v akutni fazi vnetja pride do dodatnega draženja že tako vzdražene burze in se prekomerno  gibanje odsvetuje, oziroma je v veliki meri zaradi bolečine in vnetja onemogočeno. Kljub temu pa je potrebno ohranjati gibljivost v ramenskem sklepu. To dosežemo s sklepno mobilizacijo in pasivnim gibanjem sklepa. 

V nadaljevanju, ko zmanjšamo bolečino in vnetje, je potrebno z individualno zastavljenim programom terapevtskih vaj poskrbeti za stabilizacijo, moč in gibljivost v ramenskem obroču. To omogoči ohranitev funkcije ramenskega sklepa in s tem gibanje brez bolečin. Primerno zastavljen program terapevtskih vaj s postopnim stopnjevanjem obremenitve in obsegov gibljivosti vpliva na dolgotrajno preventivo za preprečitev ponovnega pojava simptomov. 

Petra Vraničar

Sem Petra Vraničar, diplomirana fizioterapevtka (Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta) , ukvarjam se z ortopedsko in manualno fizioterapijo. Že v študijskem obdobju sem nabirala svoje izkušnje na področju ambulantne, ortopedske in športne terapije.

Po zaključenem študiju sem ožjo usmeritev našla na področju ortopedske fizioterapije, kjer sem se tudi izobraževala in nadgrajevala svoje znanje. Obzorja novega kliničnega znanja sem pridobila na sklopih izobraževanj ortopedske medicine in manualne terapije pod vodstvom Reneja de Bjurina.

Prijavi se na e-novice

Prijavite se na novice in obveščeni boste o novih objavah.