Natrganina mišice je poškodba, ki se zgodi na mišici ali kiti – vlaknastem tkivu, ki povezuje mišice s kostmi. Pride lahko do manjših ali večjih poškodb. Manjše poškodbe lahko le prenapnejo mišico ali kito, hujše poškodbe pa lahko vključujejo delne ali popolne ratrganine teh tkiv. Natrganina mišice se glede na simptome in znake deli v tri stopnje, simptomi in znaki pa se razlikujejo glede na resnost poškodbe in se kažejo kot bolečina ali občutljivost, rdečica ali modrica, omejeno gibanje, mišični krči, otekanje in mišična oslabelost. Natrganina je lahko akutna ali kronična.
KAKO PRIDE DO NASTANKA NATRGANINE MIŠICE?
Natrganina mišice je običajno poškodba preobremenitve mišice in nastane, ko mišična vlakna ne morejo vzdržati čezmernih nateznih sil, ki delujejo nanje. Na splošno je zato povezana z ekscentričnim delovanjem mišic in se najpogosteje pojavi v mišicah, ki delujejo preko dveh sklepov, ko pride do hitrega pospeševanja in upočasnjevanja tako, da je mišica v podaljšanem stanju preko dveh sklepov, ko pride do močne skrčitve. Akutna natrganina je lahko posledica enega dogodka, kot npr. posledica slabe telesne mehanike pri dvigovanju bremena, kronična pa je lahko posledica ponavljajočih – se poškodb, obremenjevanja mišice s ponavljajočimi – se gibi.
DEJAVNIKI TVEGANJA
Tveganje za nastanek lahko poveča udeležba v kontaktnih športih kot so nogomet, hokej, boks ali rokoborba. Med ukvarjanjem z določenimi športi so nekateri deli telesa bolj dovzetni za tovrstne obremenitve. Noge in gležnji so bolj izpostavljeni pri športih, ki vključujejo hitre začetke in skakanje, kot sta tek preko ovir ali košarka, ki sta lahko posebej obremenjujoča za ahilovo tetivo. Športi, kot sta gimnastika in golf lahko povečajo tveganje za nastanek poškodbe v rokah, komolci pa so posebej izpostavljeni natrganinam pri športih, ki vklučujejo mete.
PROCES CELJENJA
Proces celjenja mišic je sestavljen iz treh glavnih faz – faze uničenja z začetnim vnetnim odzivom v kateri se mišična vlakna in majhne krvne žilice raztrgajo in napolnijo poškodovano mesto s krvjo. Kri vsebuje vnetne celice, ki preplavijo poškodovano mesto in ga na ta način zaprejo pred morebitnimi zunanjimi vplivi ter s tem zagotovijo uničenje in nadaljnje faze celjenja le na mestu poškodbe tkiva. Naslednja faza je faza regeneracije z aktivacijo in proliferacijo satelitskih celic v kateri poškodovano mesto obiščejo celice imenovane makrofagi. Te uničijo ali razgradijo odmrlo tkivo in suho kri okoli poškodbe. Ko je čiščenje končano pridejo na vrsto satelitske celice, ki se združujejo, da ustvarijo nova mišična vlakna. Ob tem se proizvaja tudi vezivno tkivo, ki se združi z novimi mišičnimi vlakni in popravi poškodbo v mišici. V tej fazi nastajajo tudi tudi nove krvne žile in živci. Zadnja faza pa je faza remodeliranja v kateri obnavljajoča – se mišična vlakna in vezivno tkivo še naprej rastejo in dozorevajo ter prehajajo v končno brazgotinsko tkivo.
TERAPEVTSKA OBRAVNAVA
S primerno in strokovno terapevtsko obravnavo lahko veliko pripomoremo k hitrejšemu in boljšemu procesu celjenja.
Pred prvo obravnavo izvedemo posvet, ki nam da natančen vpogled v mesto in način nastanka poškodbe ter stopnjo poškodbe. Posvet je sestavljen iz natančne anamneze, ocene stanja in kliničnega testiranja. To nam omogoča zastavitev individualnih ciljev h katerim stremimo tekom terapevtskih obravnav. Med terapijami se v skladu s procesom celjenja osredotočimo na zmanjšanje bolečine in vnetja, na pospeševanje celjenja tkiva ter na preprečitev morebitnega nastanka brazgotinskega tkiva.
