Protruzija diska

Delite

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn

Protruzija je izraz, ki poimenuje tip herniacije medvretenčnega diska hrbtenice. Pomeni izbočenje jedra diska navzven oziroma izbočenje zunanje stene medvretenčne ploščice.  Odvisno od velikosti izbočenja in mesta, kjer se je pojavila protruzija lahko pričakujemo tudi različne simptome. Izbočenje najpogosteje povzroča pritisk ali utesnitev izhoda živčne korenine na kar se bolečina širi po delu telesa, ki ga ta živec prizadeti oživčuje. Ob pojavu protruzije diska se v  začetni fazi se simptomi kažejo kot huda akutna bolečina z omejitvo gibljivosti, mišično zakrčenostjo in kasneje tudi nevrološke okvare kot so manjša prevodnost živca, ki je utesnjen, izguba mišične moči, spremenjeno zaznavanje površinske senzibilitete. Do protruzije lahko pride kjerkoli na hrbtenici, najpogosteje pa v vratu ali v spodnjem, ledvenem delu hrbtenice. V vratnem delu hrbtenice do omenjene okvare najpogosteje pride v predelu C4-C5, to je med četrtim in petim vratnim vretencem, ali C5-C6, torej med petim in šestim vratnim vretencem. V predelu C4-C5 povzroča šibkost deltoidne mišice in zgornjega dela roke, lahko tudi bolečino v rami, v predelu C5-C6 pa šibkost mišice biceps in ekstenzorjev – mišic iztegovalk zapestja, bolečino, odrevenelost in mravljinčenje, ki lahko izžareva navzol do dlani po palčevi strani roke. V spodnjem delu hrbtenice pa do protruzije diska najpogosteje pride v predelu L4-L5, to je med četrtim in petim ledvenim vretencem, ali v predelu L5-S1, torej med petim ledvenim in prvim križničnim vretencem. V predelu L4-L5 povzroča šibkost palca na nogi, lahko tudi gležnja, ter mravljinčenje in bolečino na zgornji strani stopala. V predelu L5-S1 pa povzroča šibkost pri stoji na prstih, ter mravljinčenje in bolečino, ki izžarevata navzdol v podplat in zunanjo stran stopala.  

KAKO PRIDE DO NASTANKA PROTRUZIJE DISKA?

Kot omenjeno zgoraj, gre pri protruziji diska za začetno stopnjo herniacije medvretenčnega diska hrbtenice, pri kateri se jedro diska (nucleus pulposus) izboči proti obroču (anulus fibrosus) diska in povzroči, da se disk pomakne iz notranjosti navzven. Ko se disk izboči navzven, navadno utesni pripadajoči živčno korenino, to pa glede na segment okvare povzroča zgoraj opisane simptome. To je začetna stopnja herniacije diska, ki ji ob nepravilnih gibalnih vzorcih in odsotnosti terapevtske obravnave lahko sledi poslabšanje v stanje hernije diska. Pri nadaljnji stopnji pride do izbočenja diska in se jedro pomakne še dlje iz središča diska in presega njegove običajne parametre, tako stanje ima lahko posledice kot so pritisk na hrbtenjačo ali še večji pritisk na živec… Vse pa je odvisno od velikosti izbočenja diska in mesta kjer je prišlo do izbočenja. 

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK 

Najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek protruzije diska so nepravilno dvigovanje bremen, obremenitve z veliko ponavljajočimi gibi, sedeče delo, degenerativne spremembe hrbtenice, močnejši padci, prometne nesreče, povečana telesna teža, odsotnost telesne aktivnosti.

TERAPEVTSKA OBRAVNAVA

Kot opisano protruzija lahko vodi do razvoja nadaljnjih stopenj izbočenja diska, kar pomeni, da je primerna in strokovna obravnava nujno potrebna ne le za zmanjšanje simptomov in odpravo bolečin, temveč tudi za preprečitev nadaljnjega razvoja težav.  

Ko začnemo z obravnavo najprej izvedemo posvet, ki zajema natančno anamnezo, oceno stanja in klinično testiranje. Na ta način pridobimo nujno potrebne informacije o nastanku in razvoju težav, hkrati pa nam omogoči primeren in kvaliteten izbor terapevtskih tehnik in metod za pričetek terapij. 

Pri sami terapiji uporabimo različne vrste manualnih tehnik, s katerimi poskrbimo za obravnavo mehkotkivnih in sklepnih struktur. Aktivni del terapije zajema edukacijo in korekcijo gibalnih vzorcev glede na potrebe in obremenitve posameznika. Za preventivo in možnost, da sami skrbimo za taka stanja so pomembne tudi pravilne terapevtske vaje za krepitev globokih mišic, ki skrbijo za stabilizacijo šibkih segmentov. Poleg vaj za krepitev je smiselno v vadbeni program vključiti tudi različne raztezne vaje. Na ta način zagotovimo, da se težave odpravi dolgoročno, telesu pa povrnemo funkcionalnost. 

Petra Vraničar

Sem Petra Vraničar, diplomirana fizioterapevtka (Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta) , ukvarjam se z ortopedsko in manualno fizioterapijo. Že v študijskem obdobju sem nabirala svoje izkušnje na področju ambulantne, ortopedske in športne terapije.

Po zaključenem študiju sem ožjo usmeritev našla na področju ortopedske fizioterapije, kjer sem se tudi izobraževala in nadgrajevala svoje znanje. Obzorja novega kliničnega znanja sem pridobila na sklopih izobraževanj ortopedske medicine in manualne terapije pod vodstvom Reneja de Bjurina.

Prijavi se na e-novice

Prijavite se na novice in obveščeni boste o novih objavah.