manualna in športna terapija

Smučarske poškodbe kolena

Delite

Facebook
Twitter
LinkedIn

Poškodbe kolena so najpogostejše poškodbe pri smučanju. Največkrat pride do poškodbe sprednje križne vezi (Anterior Cruciate Ligament ali ACL) ali medialne kolateralne vezi (Medial Collateral Ligament ali MCL). Predstavljajo skoraj polovico vseh poškodb kolena med smučanjem, druga pogosta poškodba kolena pri smučanju pa so poškodbe hrustanca. 

Poškodbe vezi so dokaj enostavne za prepoznati, saj pogosto vključujejo pokanje, ki smučarju sporoči poškodbo vezi. Drugi značilni simptomi poškodbe vezi so tudi takojšnja pekoča bolečina, ki ji sledi otopel, boleč občutek v kolenu, oteklina, težave pri prenašanju teže na poškodovano nogo ter nihajoč občutek v kolenu, kot da le-ta ni na mestu. 

Pri poškodbi hrustanca se pojavi bolečina v kolenskem sklepu, običajno na notranji (medialni), zunanji (lateralni) ali zadnji strani kolena, oteklina, občutek »zaklepanja« kolenskega sklepa, nezmožnost popolnega iztegovanja ali upogibanja kolena ter šepanje. 

NAJPOGOSTEJŠE POŠKODBE

Poškodba sprednje križne vezi

Poškodba sprednje križne vezi je najresnejša poškodba ligamentov. Lahko povzroči, da koleno tudi kasneje ostane nestabilno, še posebej pri aktivnostih, ki vključujejo »zvijanje« kolena, kot je na primer zavijanje na smučišču. Dolgoročna poškodba sprednje križne vezi pa lahko poveča tudi tveganje za zgodnjo obrabo kolena – osteoartrozo kolena.

Poškodba medialne kolateralne vezi 

Do poškodbe medialne kolateralne vezi lahko pride na sredini ali ob koncih vezi. Te poškodbe se razvrščajo v 3 skupine oz. stopnje. Pri prvi stopnji pride do zvina ali delne raztrganine, pri kateri se strga nekaj vlaken, vendar vlakna niso raztegnjena. Pojavi se bolečina in občutljivost, ni zaznati ohlapnosti vezi. Pri drugi stopnji pride do delne raztrganine s pojavom določene raztegljivosti vlaken, vez je ohlapna. Pri tretji stopnji pa pride do popolne rupture oz. strganja medialne kolateralne vezi z možnostjo pridružene raztrganine drugih vezi. 

Poškodbe hrustanca

Poleg drugih struktur, koleno sestavljata 2 hrustanca – tako imenovana »amortizerja« kolena, meniskusa v obliki črke C. Zvijanje kolena pri smučarskem padcu lahko privede do poškodbe, raztrganin enega od hrustancev. Poškodbe so lahko različne, od majhnih raztrganin, ki povzročajo nelagodje, do večjih raztrganin, ki lahko zaklenejo koleno. 

PREVENTIVA PRED POŠKODBAMI KOLENA 

Najboljša preventiva za preprečitev poškodb kolena je dobra telesna pripravljenost, ki vključuje usmerjene aktivne vaje ter aerobno vadbo. To je priporočljivo izvajati vsaj tri do štiri tedne pred tovrstno aktivnostjo. Pomembna je tudi ustreznost smučarske opreme. Pozornost je potrebno usmeriti v pravilno izbiro smučarskih čevljev, vezi in dolžino smuči, ki morajo ustrezati telesni višini in ravni smučarskega znanja. Pomembna je tudi pravilna tehnika smučanja ter počitek med aktivnostjo, saj so poškodbe pogostejše med utrujenostjo. 

TERAPEVTSKA OBRAVNAVA 

Preventiva je zelo pomemben sestavni del smučarske aktivnosti in lahko prepreči marsikatero poškodbo in s tem povezane težave posameznika. Največji poudarek je na dobri telesni pripravljenosti, k temu lahko veliko pripomore tudi strokovna terapevtska obravnava, ki je usmerjena na krepitev in raztezanje mišic in mišičnih skupin ter uporabo pravilnih vzorcev gibanja. 

Ko pride do poškodbe sta bistvena čimprejšnja diagnoza in pričetek zdravljenja. Hitreje kot se prične s primerno obravnavo, hitrejši in boljši so rezultati terapij. Pred pričetkom obravnave izvedemo individualen posvet, ki da vpogled v mehanizem nastanka in vrsto poškodbe. Zajema natančno anamnezo, klinično testiranje in oceno stanja. Vse to omogoči zastavitev individualno usmerjenih ciljev obravnav. Med terapijami se osredotočamo na zmanjšanje otekline in bolečine, razgibavanje, raztezanje ter povrnitev moči. Z inštrumentalnimi in manualnimi tehnikami ter raznimi terapevtskimi metodami zmanjšujemo travmatski edem, oteklino in bolečino, povečujemo gibljivost, krepimo mišice, izboljšujemo propriocepcijo ter vzpostavljamo pravilne vzorce gibanja. Usmerimo se v čimprejšnje okrevanje po poškodbi, vzpostavitev prvotne funkcije ter telesne forme. Primerna in strokovna terapevtska obravnava lahko kratkoročno in dolgoročno bistveno vpliva na kakovost vsakodnevnih aktivnosti, na ta način pa se tudi izognemo ponavljajočim – se poškodbam kolena.

Petra Vraničar

Sem Petra Vraničar, diplomirana fizioterapevtka (Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta) , ukvarjam se z ortopedsko in manualno fizioterapijo. Že v študijskem obdobju sem nabirala svoje izkušnje na področju ambulantne, ortopedske in športne terapije.

Po zaključenem študiju sem ožjo usmeritev našla na področju ortopedske fizioterapije, kjer sem se tudi izobraževala in nadgrajevala svoje znanje. Obzorja novega kliničnega znanja sem pridobila na sklopih izobraževanj ortopedske medicine in manualne terapije pod vodstvom Reneja de Bjurina.

Prijavi se na e-novice

Prijavite se na novice in obveščeni boste o novih objavah.