KAJ JE SPONDILOZA IN SPONDILOLISTEZA?
Spondiloza in spondilolisteza sta izraza, ki poimenujeta težave, ki so posledica dolgotrajnega stanja hrbtenice.
Spondiloza poimenuje obrabne spremembe na hrbtenici. Pogosto se uporablja kar izraz osteoartroza. Pojavi se lahko v kateremkoli delu hrbtenice, najpogosteje v vratnem ali ledvenem delu, saj vratna hrbtenica nosi težo glave, ledvena pa večino teže telesa. Spondiloza hrbtenice je lahko prisotna že dlje časa, preden se začnejo pojavljati prvi znaki, kot so togost pri gibanju hrbtenice in periodično prisotna bolečina, ki se občasno intenzivneje poveča. Bolečina v ledvenem delu hrbtenice se velikokrat poslabša pri dolgotrajni stoji, med dvigovanjem bremen, upogibanjem in rotaciji trupa. Poleg tega se lahko pojavijo tudi bolečine ali mravljinčenje v nogah, slabši občutek za dotik, mišična oslabelost, ali celo padec stopal. Težave v vratnem delu hrbtenice se ob poslabšanju lahko kažejo kot mišični krči, omotica in glavoboli, ki se od zadnjega dela lobanje širijo proti čelu. Bolečina iz vratnega predela se lahko širi do ramen ali celo do roke in prstov.
Spondilolisteza je stanje, pri katerem se vretenca premikajo bolj kot bi se normalno smela. Simptomi, ki se posledično pojavijo, so togost pri gibanju hrbtenice, težave pri daljši hoji ali stoji, bolečine pri upogibanju, tudi kot otrplost, šibkost ali mravljinčenje stopala, mišični krči na zadnji strani stegna. Običajno se težave zmanjšajo med sedenjem. Do premika vretenc najpogosteje pride v ledvenem delu hrbtenice, redkeje v vratnem delu, zelo redko pa tudi v prsnem delu hrbtenice. Spondilolisteza je lahko tudi posledica spondiloze.
KAKO PRIDE DO NASTANKA SPONDILOZE?
Pri spondilozi prvotno pride do spremembe teles vretenc zaradi degenerativnih sprememb medvretenčne ploščice. S staranjem telesa namreč pričnejo medvretenčne ploščice izgubljati tekočino, kar vodi do zmanjšane višine medvretenčne ploščice. Tudi vezi postanejo manj elastične in toge, hrustanec, ki obdaja sklep pa se z leti obrablja. Tako se vretenca pričnejo približevati eden drugemu. Telo te procese in spremembe poskuša upočasniti tako, da povečuje površino z ustvarjanjem kostnih izrastkov, ki se imenujejo osteofiti. Ti izrastki sčasoma lahko pričnejo pritiskati na sosednje strukture, kar vodi do nastanka simptomov.
KAKO PRIDE DO NASTANKA SPONDILOLISTEZE?
Pri spondilolistezi gre za zdrs med dvemi vretenci. Pride lahko do zdrsa zgornjega vretenca nad spodnjim v smeri naprej (anterolisteza) ali v smeri nazaj (retrolisteza). Ko pride do premika vretenca, ta pritiska na spodnje vretence in na okolne strukture, med drugim tudi na živčne korenine, ki izhajajo iz spinalnega kanala (kanal, ki ga tvorijo prepletena vretenca hrbtenice). Bolečina se lahko pojavi lokalno na mestu poškodbe, največrat med četrtim ali petim ledvenim in prvim križničnim vretencem, lahko pa se bolečina projecira navzdol po nogi, glede na utesnitev, ki jo določen segment povzroča.
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK SPONDILOZE IN SPONDILOLISTEZE
Glavni dejavniki tveganja za nastanek spondiloze in spondilolisteze so višja starost, genetska nagnjenost, prekomerna telesna teža, nižja rast, pretežno sedeč življenjski slog, premalo telesne aktivnosti, poškodba ali operacija hrbtenice, kajenje, ponavljajoči-se gibi ali dvigovanje bremen, tesnoba, depresija in psoriatični artritis.
TERAPEVTSKA OBRAVNAVA
Primerna in strokovna obravnava je ključna za dvig kvalitete življenja posameznika z zgoraj opisanimi stanji hrbtenice.
Na začetku obravnave najprej izvedemo posvet z natančno anamnezo, oceno stanja in kliničnim testiranjem. S tem dobimo veliko bolj natančno sliko na celotno stanje in tudi smernice za izbor terapevtskih tehnik in metod.
Z uporabo različnih manualnih tehnik, predvsem sklepne mobilizacije prizadetih sklepov hrbtenice želimo povrniti optimalno gibljivost med vretenci. Pomembna je tudi mehkotkivna obravnava, okolnih mišic in vezivnih struktur, katere so najpogosteje v prekomernem mišičnem tonusu, v obliki varovalnega spazma ali krča. Le te je potrebno sprostiti, da nam omogočajo nemoteno gibanje.
Poleg zgoraj naštetih terapevtskih tehnik ima zelo pomembno vlogo tudi individualno zastavljen program terapevtskih vaj z namenom mišične stabilizacije in korekcijami gibalnih vzorcev, kot so hoja, sedenje in ostalo. Sočasno z izboljšanjem stanja je smiselno tudi nadgraditi gibalni program z večjo obremenitvijo, glede na zahteve vsakega posameznika. Na ta način želimo telesu povrniti njegovo primarno funkcijo po gibanju brez bolečin.
