Zvin gležnja

Delite

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn

Zvin gležnja spada med najpogostejše poškodbe skeleta v aktivni populaciji ljudi.

Začetno zdravljenje večinoma poteka konzervativno in je ključnega pomena, da preprečimo kronične težave ter nastanek kronične nestabilnosti v gležnju

Zvin je izraz, ki poimenuje poškodbo vezi, ki povezuje skupaj dve kosti. Zvin gležnja je najpogostejša poškodba gležnja. Do zvina pride, ko se gleženj zvije, zavrti ali obrne na neroden način. To lahko raztegne ali celo pretrga močne vezi – ligamente, ki pomagajo držati kosti gležnja skupaj. Kaže se kot močna bolečina v predelu gležnja, predvsem, ko je teža telesa prenešena na prizadeti ud, tudi kot občutljivost ob dotiku, oteklina, modrica, omejena gibljivost, nestabilnost v gležnju in občutek pokanja. Zvin glede na resnost poškodbe in čas celjenja lahko razdelimo na tri stopnje. Pri zvinu prve stopnje gre za prenapetost ene ali več vezi, vendar le-te niso pretrgane in se najverjetneje zaceli znotraj dveh tednov. Pri zvinu druge stopnje je ena ali več vezi delno natrganih, zdravljenje normalno traja od šest do osem tednov. Pri zvinu tretje stopnje pa gre za popolno pretganost ene ali večih vezi, celjenje ter ponovno pridobivanje gibljivosti in moči lahko traja od treh do šestih mesecov ali celo več. 

KAKO PRIDE DO ZVINA GLEŽNJA?

Do zvina gležnja pride, ko se gleženj zaradi določene sile premakne iz običajnega položaja, kar lahko povzroči, da se eden ali več ligamentov (vezi) gležnja raztegne, delno ali popolnoma raztrga. V večini primerov je najpogostejši inverzijski zvin gležnja, kjer se stopalo zarotira navznoter. to se lahko zgodi pri teku po nepredvidljivi podlagi in spregledamo luknjo, kamen ali korenino, če spregledamo zadnjo stopnico in stopimo v prazno, ko refleksno odreagiramo na hiter, nepredvidljivi gib telesa, pri športih kot si odbojka in košarka, kjer soigralec v doskoku stopi igralcu na stopalo..

Zvin se običajno pojavi med hitrim premikom središča telesne mase nad nosilno nogo, t.j. tisto nogo, na kateri je trenutna nosilna teža. Gleženj se pri tem zvije v eno smer, stopalo pa v drugo, zaradi česar se stranski ligament raztegne in raztrga. To se najpogosteje zgodi pri padcu, ki povzroči zvijanje gležnja, pri nerodnem pristajanju na nogi po skoku ali vrtenju, pri hoji ali telovadbi po neravni površini ali pri športu, pri doskoku.

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ZVIN GLEŽNJA

Najpogostejši dejavniki tveganja za zvin gležnja so slabša športna pripravljenost, utrujenost mišic in vezi zaradi preobremenjenosti, športna aktivnost brez predhodnega ogrevanja, debelost, neprimerna obutev, predhodni zvini, dominacija okončin, telesna drža, tudi anatomija stopala. K zvinu gležnja so najbolj nagnjene ženske, atletinje nad 30 let ter moški, atleti, stari med 15 in 24 let. 

TERAPEVTSKA OBRAVNAVA

Primerna terapevtska obravnava lahko ogromno pripomore k hitrosti rehabilitacije in s tem optimalnega stanja gležnja. Prispeva k hitrosti celjenja tkiv in povrnitvi najpomembnejšega – polne funkcije gležnja. 

Pred začetkom obravnave z vsakim posameznikom opravimo individualen posvet. Ta omogoča kakovostno nadaljnjo obravnavo. Sam posvet zajema natančno anamnezo, oceno stanja in klinično testiranje. Na ta način lahko zagotovimo posamezniku primeren pristop zdravljenja specifične poškodbe in izbor najprimernejših terapevtskih tehnik in metod. Ti postopki nam dajo informacije o mehanizmu nastanka poškodbe ter poškodovanih tkivih. 

Pri sami obravnavi se najprej osredotočimo na zmanjšanje otekline in bolečine, v nadaljevanju pa na povečanje obsega gibljivosti, moči in stabilnosti. Z različnimi manualnimi tehnikami pripomoremo k zmanjšanju bolečine in povečanju obsega gibljivosti. Izboljša se mehanika gibanja. Za zmanjšanje bolečine in hitrejše celjenje ligamentov uporabljamo tudi TENS terapijo in terapevtski ultrazvok. Tehnika sklepne mobilizacije omogoči ponovno vzpostavitev polne gibljivosti. Za ponovno pridobivanje moči pripravimo individualen program terapevtskih vaj, ki zajemajo, pri tovrstnih poškodbah zelo pomembno, proprioceptivno vadbo.

Primerna in kvalitetna obravnava je pri zvinu gležnja zelo pomembna, saj na ta način preprečimo možen, in velikokrat pogost, ponoven zvin.  

Petra Vraničar

Sem Petra Vraničar, diplomirana fizioterapevtka (Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta) , ukvarjam se z ortopedsko in manualno fizioterapijo. Že v študijskem obdobju sem nabirala svoje izkušnje na področju ambulantne, ortopedske in športne terapije.

Po zaključenem študiju sem ožjo usmeritev našla na področju ortopedske fizioterapije, kjer sem se tudi izobraževala in nadgrajevala svoje znanje. Obzorja novega kliničnega znanja sem pridobila na sklopih izobraževanj ortopedske medicine in manualne terapije pod vodstvom Reneja de Bjurina.

Prijavi se na e-novice

Prijavite se na novice in obveščeni boste o novih objavah.